Noben pristop k hidraciji ni univerzalen. Telesne potrebe po tekočini se razlikujejo glede na starost, telesno aktivnost, zdravstveno stanje in celo okolje. Dojenčki in majhni otroci imajo višje potrebe po vodi na kilogram telesne mase, saj njihova telesa hitreje izgubljajo tekočino. Zato je ključno, da starši skrbijo, da otroci pijejo dovolj, zlasti v vročem vremenu ali med boleznijo.
Odrasli, ki večino časa preživijo sede, imajo drugačne potrebe kot športno aktivni posamezniki. Medtem ko sedeči posameznik morda potrebuje le 1,5 litra vode na dan, lahko fizično aktivna oseba ali nekdo, ki dela v vročem okolju, potrebuje tudi več kot 3 litre.
Pri starejših osebah občutek žeje pogosto oslabi, kar pomeni, da lahko hitro pride do dehidracije. Poleg tega lahko nekatera zdravila (na primer diuretiki) povečajo izločanje tekočine. Zato morajo starejši namenoma piti vodo, tudi če niso žejni.
Nosečnice in doječe matere imajo prav tako povečane potrebe po vodi, saj voda podpira rast ploda in nastajanje mleka. Priporočljivo je, da v teh obdobjih povečajo dnevni vnos tekočine za vsaj 300–500 ml.
Prilagajanje hidracije življenjskemu slogu je ključno za preprečevanje kronične dehidracije. Ne gre zgolj za količino vode, temveč tudi za zavedanje, kdaj, kako in zakaj jo potrebujemo. S premišljenim pristopom lahko vsak posameznik poskrbi za optimalno hidracijo in s tem za dolgoročno zdravje.