Dehidracija ni vedno akutna ali huda. Pogosteje gre za kronično, blago dehidracijo, ki traja tedne ali mesece in na prvi pogled ne povzroča velikih težav. A dolgoročno lahko pomanjkanje tekočine močno vpliva na zdravje. Ena izmed najpogostejših posledic dolgotrajne dehidracije je upad delovanja ledvic. Ledvice potrebujejo dovolj tekočine za izločanje toksinov – v nasprotnem primeru se obremenjujejo, kar poveča tveganje za nastanek kamnov ali celo odpoved.
Zmanjšana hidracija vpliva tudi na možgane – pojavi se zmanjšana zbranost, pozabljivost in razpoloženjske spremembe. Telo reagira z upočasnitvijo presnove, kar lahko vodi do povečanja telesne teže ali občutka utrujenosti. Koža postane suha in manj elastična, kar lahko pospeši staranje.
Pri športnikih ali fizično aktivnih posameznikih dehidracija zmanjšuje učinkovitost vadbe in povečuje možnost za mišične krče ter poškodbe. Tudi srce mora delati močneje, saj je kri gostejša, kar lahko privede do večjih srčno-žilnih obremenitev. Stanje je še posebej nevarno pri bolnikih s srčnim popuščanjem ali hipertenzijo.
Zato je dolgotrajna dehidracija problem, ki ga ne gre podcenjevati. Vzdrževanje primernega vnosa tekočine – tako z vodo kot z živili, ki vsebujejo vodo (sadje, zelenjava, juhe) – je dolgoročna naložba v zdravje. Pomembno je tudi, da spremljamo okolje – na primer v vročih poletjih ali ogrevanih prostorih pozimi – ko se izgube tekočine povečajo.